Lyrics
Zbiram besede, da ne ratajo podočnjaki
Po duši ponočnjak, ki zbuja se po navadi
Zbujat druge, kaj mi
Preostane kot da postanem kritičen, ne bom pustil si, da zaspal bi poln idej, se Tičejo me, dotikamo se drug drugega
Ko da smo deli kolone, vsi vejo vse, tut če ne
Ma ne bi dal mi dihat včasih
Pa s tolažbami, da taki časi so, instanto mozak praznim si
Do praznikov, izliv pripadnosti, toplina doma
Čutim jo, izziva dvom, da nimam
Preveč za izgubit, nemorš pogrešat, česar nisi mel sploh
Pa sm v handicap-u takoj, začaran krog
Morbiden sam seb največji sovražnik
Če probajo, ne morejo me tak ko sam sebe lahk ranim
Ko dušo hranim, mi feeling daje
Da ne vem koga mel bi raje podkupljive al neomajne